Ključna beseda: naravno okolje

»Lastnik, zakupnik ali drug uporabnik kmetijskega zemljišča mora obdelovati kmetijsko zemljišče kot dober gospodar, preprečevati zaraščanje kmetijskih zemljišč.«

»Ta se torej ne uporablja za slamo in naravne nenevarne kmetijske in gozdarske materiale, ki nastanejo pri opravljanju dejavnosti v kmetijstvu in gozdarstvu, če se jih nazaj uporabi v kmetijstvu in gozdarstvu in če ne ogrožajo okolja in zdravja ljudi. Treba pa je to razlikovati od gospodinjskih odpadkov ali ostankov z vrtov in parkov, ki so biorazgradljivi, in jim rečemo po domače zeleni rez. To pa je po uredbi treba ali kompostirati ali oddati in se jih torej ne sme kuriti.«

»Kar loči opravljanje kmetijske dejavnosti od sežiganja odpadkov, je, da se proizvod, ki je posledica sežiga, torej pepel, uporabi kot gnojilno sredstvo.«

»Na vprašanja nisem dobil jasnega odgovora. Pričakujem, da se bodo uskladili in nam dali navodila. Ljudje nas veliko sprašujejo. A ne vemo, kaj jim povedati. Apeliram na kmečko pamet. Mi smo ljudi navadili, naj nas pokličejo in nam napovejo kurjenje. Zdaj se bo zgodilo, da nas ne bodo več obveščali. Zakurili bodo in pustili ogenj na njivi.«

»V formalnem smislu občinski odlok, ki veleva, da morajo občani kurjenja prijaviti, še vedno velja. A zakonodaja določa natančno, kaj in kdaj je dovoljeno kuriti. Po našem razumevanju je kurjenje dovoljeno le izjemoma.«

»Dobili bomo požigalce, ne pa rešitve. Ali smo potem gasilci dolžni take ognje pogasiti?«

»Najbolj prečeča je ta problematika na Primorskem. Zavedati se moramo, da prijava kurjenja na regijski center za obveščanje ni dovoljenje, da se res lahko kuri. Pri dosedanjih nadzorih niti en kmetovalec ni navedel, da kuri zato, da bo s pepelom pognojil. Vsi so rekli, da kurijo zato, ker nimajo kam z vejami. In to je narobe. Tega spomladanskega čiščenja je preveč.«

»Zakaj sodobne zgradbe? Razkrivajo širšo paleto človeškega potenciala kot stavbe prejšnjih zgodovinskih obdobij. Šele ob vstopu v moderno dobo so ljudje začeli zavestno razmišljati o tem, kaj notranjost ločuje od zunanjosti. Prav tako je funkcionalna kakovost zgradb, ki vpliva tako na njihovo notranjščino kot zunanjščino, postala neločljivo povezana s človeškim posegom.«

»Eno od splošnih pravil pri opazovanju krajine je, da k njej pristopimo s širšega vidika kot dela celostne geografije Japonske. S tem se zavemo, da gre za deželo številnih gora, z obiljem blago valovite pokrajine, ki se čez dolgo otočje razteza od severa proti jugu, da ima večina območij milo, vlažno podnebje s spreminjajočimi se letnimi časi. Še pomembnejše je, da pogosto utrpi naravne nesreče, različne ujme, kot so potresi, vulkanski izbruhi, cunamiji, tajfuni, hudi nalivi, močno sneženje, poplave in plazovi. Drugače rečeno, Japonska se kot država nikoli ne bi uspešno razvila brez umetne melioracije in intenzivnega izkoristka omejene danosti ravnin, na katerih lahko nastanejo mesta, ter spoprijemanja s stalno nevarnostjo naravnih nesreč.«

»Grajena okolja so prostori, ki nastanejo, ko določene poseljene kraje obravnavamo kohezivno tako v smislu časa kot prostora. Naj povem natančneje: časovni razpon lahko obsega od enega do desetih ali celo stotih let. Prostor lahko zajema hišo, zgradbo, park ali polje. V okviru grajenega okolja se ta 'priročnik' osredotoča na prostore, globoko povezane z Japonsko kot narodom in njegovim ozemljem.«

»saj obstaja velika možnost, da podnebne spremembe močno vplivajo na naravno okolje sinjega kita«

»Ker bi se samo rad pogovarjal z živalmi, včasih pozabiš delati. Nekako je to res dobra zabava.«

»Zagotovo deluje in se obrestuje, posebno če želiš najti tiste vrste, ki živijo v podrasti in niso tako očitne.«

»Najbolj žalosten del moje kariere je, da sem, ko sem bil še mlad, odkril vrsto žabe, v roku 2 let pa je izumrla.«

»Po desetletjih življenja s težko industrijo smo si v nekaj zadnjih letih končno oddahnili. Škoda bi bilo, da bi to spet izgubili.«

»Ohranjeno naravno okolje je pomemben dejavnik razvoja sonaravnega turizma v regiji. Tu je še ogromno neizkoriščenega razvojnega potenciala, ki je bil vsa ta leta onemogočen.«

»Če je seveda ne bo pregradilo 10 jezov hidroelektrarn, ki bodo za vedno ne le vzeli priložnost regiji za tovrsten razvoj turizma, pač pa tudi za vedno zalili ostanke z njo povezane kulturne dediščine. Zasavje je državi žrtvovalo že ogromno. Zdaj je čas, da rečemo dovolj, zares obrnemo list in za naše otroke ohranimo to, kar nam je še ostalo.«

»Z železnico in premogovništvom je Sava in ta del naše zgodovine zdrsnil iz spomina.«

»Trenutno se v Republiki Sloveniji že soočamo z daljšim sušnim obdobjem.«

»Letos je bilo do zdaj 381 požarov v naravnem okolju, v katerih so posredovale gasilske enote.«

»Zaradi večje prisotnosti doma se v zadnjih dneh število požarov v naravnem okolju povečuje, kar pomeni večjo izpostavljenost gasilcev možnosti okužb s SARS-CoV-2.«

»Diego je prispeval velik delež rodu, ki ga zdaj vračamo na Españolo.«

»Med vsemi nami je čutiti veliko sreče, da lahko vrnemo to želvo v njeno naravno okolje.«

»V času, ko so je po Sloveniji do konca razpasla nekultura uničevanja in divjanja motornih vozil v naravnem okolju, ko ne mine noben nedeljski in nenedeljski obisk gozdov, travnikov in tudi zaščitenih območij ali priljubljenih izletniških točk brez spremljave hrupa, izpušnih plinov in nevarnosti tako za mimoidoče kot voznike same, se podpisani sprašujemo, ali je Republika Slovenija na čelu z ministrstvom za okolje in prostor ter poslankami in poslanci, ki sprejemajo zakone, res storila vse, da bi naravo, živali, lastnike zemljišč in končno državljanke in državljane zavarovala pred prepovedanimi posegi objestnežev. Mar moramo počakati na prvo smrtno žrtev takšnega početja?«

»Nič ne pomaga, če zakon o ohranjanju narave prepoveduje vožnjo, ustavljanje, parkiranje ali organiziranje vožnje s takšnimi vozili, če se ga ne spoštuje. Ne pomaga člen o evidencah in označitvi vozil na motorni pogon, ki niso namenjena vožnji po cestah, če je takšno evidentiranje namenjeno samemu sebi ali se sploh ne izvaja.«

»Globe za vožnjo v naravnem okolju pa so označili kot smešno nizke, saj so za posameznike po njihovih navedbah celo nižje od kršitev določb glede vožnje s kolesi.«

»Policisti se pri delu na tem področju srečujejo s težavami pri odkrivanju in predvsem pri dokazovanju tovrstnih prekrškov (neregistrirani kros motorji, katerih vozniki nosijo čelade in na znak ne ustavijo oz. se izognejo kontroli ipd.)«