»Eno od splošnih pravil pri opazovanju krajine je, da k njej pristopimo s širšega vidika kot dela celostne geografije Japonske. S tem se zavemo, da gre za deželo številnih gora, z obiljem blago valovite pokrajine, ki se čez dolgo otočje razteza od severa proti jugu, da ima večina območij milo, vlažno podnebje s spreminjajočimi se letnimi časi. Še pomembnejše je, da pogosto utrpi naravne nesreče, različne ujme, kot so potresi, vulkanski izbruhi, cunamiji, tajfuni, hudi nalivi, močno sneženje, poplave in plazovi. Drugače rečeno, Japonska se kot država nikoli ne bi uspešno razvila brez umetne melioracije in intenzivnega izkoristka omejene danosti ravnin, na katerih lahko nastanejo mesta, ter spoprijemanja s stalno nevarnostjo naravnih nesreč.«